DomaNovice SPMPo hitri ohladitvi vremena lahko pričakujemo porast respiratornih obolenj

Po hitri ohladitvi vremena lahko pričakujemo porast respiratornih obolenj

[fusion_builder_container hundred_percent=”yes” overflow=”visible”][fusion_builder_row][fusion_builder_column type=”1_1″ background_position=”left top” background_color=”” border_size=”” border_color=”” border_style=”solid” spacing=”yes” background_image=”” background_repeat=”no-repeat” padding=”” margin_top=”0px” margin_bottom=”0px” class=”” id=”” animation_type=”” animation_speed=”0.3″ animation_direction=”left” hide_on_mobile=”no” center_content=”no” min_height=”none”]

od leve proti desni sedijo: mag. Katarina Prosenc, prof. dr. Miroslav Petrovec, Helena Mole, Tatjana Mrvič in asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar

 

 

 

 

 

 

 

 

Ljubljana, 28. oktober 2014 – Sekcija za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SPM) je v petek, 24. oktobra 2014, pripravila okroglo mizo z naslovom Respiratorna obolenja pri otrocih v predšolskem obdobju. Sodelujoči strokovnjaki so poudarili, da moramo vsa respiratorna obolenja – ne le gripe – jemati resno, saj lahko pride do resnih zapletov, hkrati pa moramo veliko pozornost posvečati preprečevanju širjenja okužb. Respiratorni virusi največje tveganje predstavljajo za dojenčke in majhne otroke, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal. Pri dojenčkih in majhnih otrocih do drugega leta starosti je najpogostejša okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).

Da gre za viruse, ki lahko povzročijo veliko breme bolezni, govori že statistika. Mag. Katarina Prosenc za Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je med drugim povedala, da so akutne okužbe dihal v Sloveniji najpogostejši vzrok za obiske osebnega zdravnika in najpogostejši vzrok začasne odsotnosti z dela. Prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je predstavil epidemiološke podatke in potek spremljanja respiratornih virusov. Med zanimivimi podatki velja izpostaviti, da nenadni ohladitvi vremena sledi povečanje okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Natančen vzrok za ta pojav ni znan, lahko pa na podlagi preteklih ciklusov povečanja okužb predvidevamo, da se bo to zgodilo.

Z RSV se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri majhnih otrocih pa je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov). V času epidemije ga odkrijemo tudi pri 90 odstotkih majhnih otrok, sprejetih v bolnišnico zaradi hude okužbe spodnjih dihal.

Pri večini zdravih otrok in odraslih oseb RSV povzroči le prehlad in ne pušča posledic, pri ogroženih skupinah pa je večja verjetnost hujšega poteka bolezni. Asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja enote za intenzivno nego in terapijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana je povedala, da težji potek okužb lahko pričakujemo pri novorojenčkih do tretjega meseca starosti, nedonošenčkih, otrocih s kronično pljučno boleznijo, s hemodinamsko pomembno prirojeno srčno napako, downovim sindromom, imunskimi pomanjkljivostmi in živčno-mišičnimi boleznimi. Pri ogroženih skupinah se zato namesto običajnega prehlada lahko razvijejo resni zapleti, kot so bronhiolitis, pljučnica, dihalna odpoved, dihalni premori (apneja), celo nenadna smrt. Otroci se  lahko srečujejo z dolgotrajnejšimi posledicami še kasneje. Za najbolj ogrožene skupine otrok (na primer nedonošenčke) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa lahko vsi zmanjšamo možnosti okužbe in preprečujemo širjenje respiratornih virusov. 

Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije je predstavila delo primarnih pediatrov na področju obravnave respiratornih obolenj. Opozorila je še na izvajanje preventivnih ukrepov preprečevanja okužb  – redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov in gibanje na svežem zraku. V času večje razširjenosti okužb dihal (od novembra do aprila) naj se ljudje čim manj zadržujejo v prostorih, kjer je veliko ljudi, na primer v nakupovalnih centrih.

Helena Mole, ki je tudi vodila okroglo mizo, je poudarila še dobro sodelovanje mreže primarnih pediatrov in bolnišničnih otroških oddelkov pri ustreznih napotitvah v bolnišnico. Kot je povedala Tatjana Mrvič, dr. med., specialistka pediatrije, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana se namreč lahko v času sezone lahko srečujejo s prostorsko stisko na otroških oddelkih bolnišnic, zato je vloga pediatra pri tem, kdaj napotiti otroka v bolnišnico, zelo pomembna. 

 

Izvedbo okrogle mize je podprlo podjetje Abbvie d.o.o.[/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]

RELATED ARTICLES