Moderatorica Alenka Kraigher
Predavanja (ppt):
INVAZIVNE PNEVMOKOKNE BOLEZNI PRI ODRASLIH IN STAROSTNIKIH – NACIONALNO SPREMLJANJE (dr. Metka Paragi)
PNEVMOKOKNE OKUŽBE PRI ODRASLIH (Doc. dr. Mateja Logar, dr. med.)
POMEN OZAVEŠČANJA ODRASLIH ZA CEPLJENJE PROTI PNEVMOKOKU (Doc. dr. Nena Kopčavar Guček)
Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva je v začetku februarja 2020 v Ljubljani organizirala novinarsko konferenco na z naslovom Vseživljenska zaščita s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam pri odraslih. Na njen so sodelovali strokovnjaki s tega področja: prim. prof. dr. Alenka Kraigher, dr. med., spec. epidemiologije; dr. Metka Paragi, spec. mikrobiologije; doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije; doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. družinske medicine. Vse strokovnjakinje so poudarile pomen zaščite s cepljenjem za vse starostne skupine.
V zimskih mesecih imamo običajno v Sloveniji največ zbolelih za različnimi nalezljivimi boleznimi dihal. Nekatere se da preprečiti s cepljenjem, med njimi so bolezni, ki jih povzročajo pnevmokoki. Zaradi njih nastanejo vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, ki je najpogostejše pri otrocih, pljučnica, ki je najpogostejša pri odraslih, okužba krvi (bakteriemija, sepsa) in vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Nekatere hujše pnevmokokne okužbe (pljučnica, sepsa, meningitis) se lahko končajo tudi s smrtjo.
V Sloveniji je pogostost hudih pnevmokoknih okužb zaenkrat višja kot v številnih evropskih državah, kjer se je po uvedbi rednega cepljenja proti pnevmokoknim okužbam stopnja okužb že zelo znižala. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je pri nas morda še premalo poznano. Kljub priporočilom strokovnjakov se proti pnevmokoknim okužbam ne cepi dovolj ljudi, ki jim je to cepljenje še posebej namenjeno.
PNEVMOKOKNE OKUŽBE
Bakterije, ki povzročajo pnevmokokne okužbe, lahko nosi vsak od nas v sluznicah dihal, predvsem v nosu in žrelu. Med ljudmi se pnevmokoki prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju in kašljanju. Tveganje za nastanek pnevmokoknih bolezni se poveča ob zmanjšani sposobnosti obrambe pred okužbami zaradi prisotnih kroničnih bolezni ali predhodne virusne okužbe dihal.
Simptomi, ki kažejo na pnevmokokno pljučnico, so: kašljanje, visoka temperatura in bolečina v predelu pljuč. Povprečno trajanje hospitalizacije pri pnevmokokni pljučnici je 10 dni, okrevanje lahko traja več tednov ali mesecev, za kar do 20 odstotkov ljudi pa je pnevmokokna pljučnica usodna. Kako nevarna je, priča dejstvo, da zaradi pnevmokokne pljučnice na dan zboli približno 9.000 ljudi v Evropi.
KOMU NAJBOLJ KORISTI CEPLJENJE?
- otrokom v prvih letih starosti,
- starejšim od 65 let,
- srčno-žilnim bolnikom,
- diabetikom,
- bolnikom s kronično pljučno boleznijo (npr. KOPB, astma),
- bolnikom s stanji, ki oslabijo imunski sistem (presaditev kostnega mozga, presaditve organov, bolniki na imunosupresivni terapiji),
- onkološkim in hematološkim bolnikom,
- bolnikom s končno ledvično odpovedjo (bolniki na dializi),
- kadilcem in
- alkoholikom.
PRIPOROČILA ZA CEPLJENJE PROTI PNEVMOKOKNIM OKUŽBAM
Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam se poleg otrokom, za katere cepljenje plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), priporoča tudi odraslim, še zlasti starejšim od 65 let. Cepljenje za odrasle je samoplačniško, razen, če gre za zdravstvene indikacije.
KOMU JE NAMENJENO BREZPLAČNO CEPLJENJE
Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam plača ZZZS bolnikom:
- s kroničnimi boleznimi obtočil, dihal ali jeter;s sladkorno boleznijo, ki zahteva zdravljenje,
- z nevro-mišično boleznijo, ki povečuje tveganje za aspiracijo,
- po odstranjeni vranici, z okrnjeno imunostjo (bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv): prirojena ali pridobljena imunska pomanjkljivost (vključuje pomanjkanje komplementa, humoralno in celično imunsko pomanjkljivost), okužba s HIV, končna ledvična odpoved, nefrotski sindrom; nekatere maligne neoplazme in nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov: levkemija, limfom, Hodgkinova bolezen, generaliziran malignom, multipli mielom; bolniki, ki potrebujejo imunosupresivno zdravljenje in zdravljenje z obsevanjem, presaditev čvrstih organov.
KJE SE LAHKO CEPIMO?
Odrasli se lahko samoplačniško ali na stroške ZZZS cepijo pri izbranem ali drugem zdravniku v zdravstvenem domu ali zasebniku ter v ambulantah na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Otroci se cepijo pri pediatru.
CEPLJENJE PROTI PNEVMOKOKOM V ODRASLI DOBI JE SMISELNO
Cepljenje v odrasli dobi je priporočljivo in smiselno, saj z njim pomembno zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni, ki jo povzročajo pnevmokoki, še zlasti pljučnice, ki ima za posledico resne zaplete. Posebej pomembno je, da se cepijo starejši od 65 let, če imajo kronične bolezni ali okrnjeno imunost, saj je verjetnost za nastanek pnevmokokne okužbe za nekajkrat višja kot pri zdravih ljudeh enake starosti.
KAKŠNA JE STOPNJA TVEGANJAI ZA SKUPINE BOLNIKOV, STAREJŠIH OD 65 LET V PRIMERJAVI Z ZDRAVIMI OSEBAMI, STARIMI NAD 65 LET?
Tveganje za razvoj pnevmokokne bolezni pri kroničnih bolnikih, starih nad 65 let, je pomembno večje kot pri zdravih osebah, starih nad 65 let in sicer:
– 7,7-krat večje pri kronični pljučni bolezni,
– 5,9-krat večje pri astmi,
– 4,5-krat večje pri alkoholizmu,
– 4,3-krat večje pri kronični bolezni jeter,
– 3,9-krat večje pri kajenju,
– 3,8-krat večje pri kronični srčno-žilni bolezni,
– 2,8-krat večje pri sladkorni bolezni.