V Sloveniji trenutno beležimo eksponentni porast okužb z gripo. Čeprav običajno vrh okužb z gripo nastopi šele januarja ali februarja, letosne bo tako. Sezona gripe se je začela občutno prej kot v preteklih letih, prav tako se je letos gripa pojavila pred sezono RSV, kar prav tako ni običajno.
Za čim boljšo zaščito zdravja strokovnjaki priporočajo cepljenje proti gripi ter drugim povzročiteljem okužb, za katere so na voljo učinkovita cepiva. Poleg cepljenja svetujejo tudi upoštevanje splošnih higienskih ukrepov, kot so redno umivanje in razkuževanje rok, pravilna higiena kašlja in kihanja, prezračevanje prostorov ter vzdrževanje ustrezne medsebojne razdalje.
Strokovnjaki so na današnjem novinarskem zajtrku, ki ga je organizirala Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva, osvetlili pomen ukrepov za zmanjšanje tveganja in preprečevanje okužb z respiratornimi povzročitelji.
Kot je povedala dr. Maja Sočan, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), okužbe z gripo intenzivno naraščajo, trenutno je največ obolelih med majhnimi otroki, osnovnošolci in srednješolci. To je sicer običajno za sezono gripe, saj se pogosto začne pri mlajši populaciji. Tudi trenutni sprejemi v bolnišnice zaradi resnih okužb dihal so predvsem posledica okužb z gripo. Okužbe s covidom-19 so bile bolj prisotne zgodaj jeseni, medtem ko se sezona kroženja respiratornega sincicijskega virusa (RSV) še ni začela.
Z nekolikšnim zamikom se pričakujejo hospitalizacije starejših od 65 let in krhkih zaradi zapletov gripe. Med različicami gripe letos prevladuje virus influence A(H3N2) podskupina K, nova podskupina, ki jo letos srečujemo prvič.
Epidemiologinja doc. dr. Alenka Trop Skaza z NIJZ je poudarila pomen cepljenja proti gripi, covidu-19, RSV in pnevmokoku. Cepljenje proti gripi se svetuje vsem prebivalcem, starejšim od 6 mesecev, ki nimajo kontraindikacije (teh je izjemno malo). Za vse prebivalce je cepljenje proti gripi brezplačno oz. ga kritje obvezno zdravstveno zavarovanje. Zlasti pa se cepljenje proti gripi svetuje ranljivim skupinam, to so: starejši od 65 let, kronični bolniki, nosečnice, osebe z izrazito prekomerno telesno težo in majhni otroci, pri katerih je večje tveganje za težji potek gripe in zaplete.
Nosečnicam se svetuje tudi cepljenje proti RSV in oslovskemu kašlju, saj s tem bodoča mama zaščiti svojega novorojenčka v najranljivejših mesecih življenja. Cepljenja so za nosečnice brezplačna, saj jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Cepljenje proti RSV se svetuje tudi starejšim od 60 let, a je samoplačniško, odmerek stane 194 evrov.
Majhnim otrokom in starejšim osebam ter kroničnim bolnikom se svetuje tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki pri majhnih otrocih povzročajo zlasti vnetje srednjega ušesa, pri starejših in kroničnih bolnikih pljučnico, lahko tudi hujše zaplete, kot so sepsa in menigitis.
Cepljenje proti covidu-19 se svetuje posebej ranljivim kroničnim bolnikom. Trenutno je na voljo mRNA cepivo, v tem tednu bo na voljo tudi proteinsko.
Ob tem je prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza izpostavila pomen ostalih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb dihal – to so razkuževanje in umivanje rok, higieno kašlja, redno prezračevanje prostorov in ohranjanje medsebojne razdalje.
Pediater Denis Baš z Zdravstvenega doma Kamnik je ob tem dejal, da je glavni povzročitelj okužb dihal pri otrocih, zlasti pri mlajših od dveh let, RSV. Okužba z RSV povzroča kar polovico vseh primerov pljučnic pri majhnih otrocih in v večjem deležu bronhiolitis, to je okužbo spodnjih dihal. Pomembno je, da starši prepoznajo znake bronhiolitisa in pravočasno poiščejo pomoč zdravnika. Znaki so dražeč kašelj, hitro dihanje, jamica na vratu in medreberni prostori se jim ugrezajo, lahko pride tudi do dehidracije. Takšen otrok gotovo potrebuje pregled pri pediatru, ob nizki ravni kisika v krvi pa tudi bolnišnično zdravljenje. Sicer pa Baš svetuje vsem staršem novorojenčka, naj v jesensko-zimskem času starejšega sorojenca umaknejo iz vrtca in ga imajo raje doma.
Na novinarskem zajtrku je sodelovala tudi Lili Kumar, mati deklice s težkim potekom okužbe z RSV. Kot je dejala, je bil pediater njenih otrok prav Denis Baš, ki ji je svetoval, naj starejšega otroka vzame iz vrtca. »V tistem trenutku sem si želela, da ima novorojenka na voljo isto časa z mano, kot ga je imel moj starejši otrok, ko je bil dojenček. In imela sem v mislih, da ne zmorem obojega, ker je bil mož seveda v službi, starejši sin pa je bil star dve leti in zelo živahen,« je dejala in pojasnila, da je sin kmalu prinesel domov RSV, zaradi česar je z dvomesečno dojenčico pristala v bolnišnici, na kisiku, hranili so jo prek sonde, imela je pljučnico. Naslednjo zimo se je zgodba dvakrat ponovila.
Danes je štiriletna hči zdrava, Kumarjeva pa svetuje vsem staršem: »Predvsem si moramo sami sebi zaupati, saj starši skušamo ves čas delati v dobro otroka. A ob tem pa mislim, da moramo vse nasvete, kako zaščitit dojenčka, tudi ponotranjiti in slediti nasvetom pediatra,« je dejala. Dodala je, da če bi v času njene nosečnosti bilo na voljo cepljenje proti RSV, bi se gotovo odločila zanj.
Fotografije z novinarskega zajtrka
