usklajen z Zakonom o društvih (Ur. l. R. Slovenije štev. 95/60) in pogodbo o ustanovitvi krovne organizacije (zveze društev z imenom Slovensko zdravniško društvo, v nadaljevanju "SZD") in sprejet na skupščini SEKCIJE ZA PREVENTIVNO MEDICINO (v nadajevanju Sekcija) dne 09.06.1998

I. Poglavje

Splošne določbe
1. člen

Polno ime Sekcije se glasi:
            Slovensko zdravniško društvo – Sekcija za preventivno medicino

Skrajšano ime Sekcije se glasi:
            Sekcija za preventivno medicino SZD

Za mednarodno sodelovanje se uporablja prevod v angleščino skupaj s slovenskim izvirnikom, tako da se ime glasi:
            Slovenian Medical Association, Slovensko zdravniško društvo

            Slovenian Preventive Medicine Society, Sekcija za preventivno medicino

Sedež
2. člen

Organizacijska oblika
3. člen

Sekcija je oblikovana kot organizacijska enota Zveze društev z imenom "Slovensko zdravniško društvo", Ljubljana Komenskega 4, ki vsebinsko predstavlja neodvisno in samostojno strokovno enoto krovne organizacije, to je Slovenskega zdravniškega društva (v nadaljevanju SZD).

Člani
4. člen

Njegovi člani so slovenski zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanju zdravniki), včlanjeni v SZD in strokovnjaki drugih strok, ki se povezujejo v to strokovno in neodvisno Sekcijo za preventivno medicino SZD, z namenom poglobljenega strokovnega združevanja, skladno s cilji in nameni iz statuta sekcije in veljavnimi akti. Člani, ki niso zdravniki ali zobozdravniki, ne morejo kandidirati za funkcije v SZD.

Članska izkaznica
5. člen

Sekcija ima svojo člansko izkaznico.

Čas trajanja delovanja sekcije
6. člen

Sekcija je ustanovljena za nedoločen čas.

Pravni prednik
7. člen

Sekcija je pravni naslednik dosedanje »Sekcije za preventivno medicino SZD«, ustanovljene 30.3.1974 na Bledu, kot organizacijske enote SZD pa v vsebinskem smislu nadaljuje pravno nasledstvo in tradicijo Zdravniškega bralnega društva v Ljubljani, ustanovljenega 28. oktobra 1861, ki se je 22. decembra 1862 preimenovalo v Društvo zdravnikov na Kranjskem, 2. novembra 1918 v Slovensko zdravniško društvo in 16. maja 1980 na občnem zboru v Slovensko zdravniško društvo-Zveza zdravniških društev.

Namen ustanovitve
8. člen

Splošni namen

Namen ustanovitve sekcije je prostovoljno, samostojno, strokovno, stanovsko, nestrankarsko, neprofitno združevanje fizičnih oseb, to je zdravnikov, zobozdravnikov in drugih strokovnjakov na področju preventive in javnega zdravja, ki se združujejo zaradi skupnih interesov, opredeljenih v tem aktu v skladu z določbami zakona o društvih in Statuta SZD.

Strokovni namen

Strokovni namen ustanovitve določa 18. člen v III. poglavju tega statuta.

Javni interes

Sekcija deluje v javnem interesu, kar dokazuje s statusom, podeljenim krovni organizaciji, to je Slovenskemu zdravniškemu društvu.

Zaščitni znak
9. člen

Sekcija ima poleg zaščitnega znaka SZD tudi lasten posebni zaščitni znak. Tak lasten znak se uporablja poleg skupnega zaščitnega znaka v zvezi s poslovanjem, na žigu, v zvezi s celostno podobo sekcije, ter na vizitkah voljenih organov, kadar ti nastopajo v zvezi s poslovanjem sekcije.

II. Poglavje

Financiranje sekcije
10. člen

Sekcija pridobiva sredstva za svoje delovanje:

• s članarino

• iz materialnih pravic in dejavnosti sekcije

• iz prejetih nadomestil za izvajanje javnih pooblastil

• z darili in volili

• s prispevki donatorjev

• iz drugih virov, zlasti iz javnih sredstev, pridobljenih preko SZD.

Presežek prihodkov nad odhodki se uporablja izključno za izvajanje dejavnosti, za katero je bila Sekcija ustanovljena.

Sekcija lahko opravlja pridobitno dejavnost preko pravne osebnosti SZD sama, ali pa tako kot tudi druge svoje naloge organizacijsko poveri v izvajanje za to ustanovljeni družbi, oziroma fondaciji SZD ali drugemu subjektu v skladu z naravo posamezne naloge.

11. člen

Sredstva, ki jih pridobi Sekcija za svojo dejavnost, se načeloma zbirajo na posebnem podračunu žiro računa Slovenskega zdravniškega društva.

S temi sredstvi razpolaga izključno Sekcija za preventivno medicino ob upoštevanju zakonitosti (davčni in drugi predpisi) in pravnih aktov SZD v skladu s sprejetim finančnim planom.

Odredbodajalec in samostojna odgovorna oseba je blagajnik sekcije, ki svoja pooblastila pridobi z aktom o imenovanju ter deponiranjem podpisa pri tajniku SZD.

Častni član, simpatizer, podporni član in donator
12. člen

V delu sekcije poleg rednih članov lahko sodelujejo oziroma nastopajo tudi častni člani in drugi simpatizerji, zlasti tudi podporni člani in donatorji.

13. člen

Naziv častni član sekcije za preventivno medicino je osebna pravica nosilca, ki jo sme skupaj z znakom sekcije uporabljati pri svojem predstavljanju (vizitka, memorandum, kuverta), če dobi predhodno soglasje generalnega sekretarja na konkretno celostno podobo uporabe naziva z znakom. Grafična dokumentacija s soglasjem se arhivira.

14. člen

Pravni ali fizični osebi, državnemu organu ali funkcionarju lahko skupčina sekcije s posebno listino podeli častni naziv podporni član ali donator, če presodi, da to opravičuje njen prispevek za ohranjanje ali razvoj dejavnosti sekcije.
 
Ta naziv je lahko tudi omejen z dostavkom - za leto xxxx, če je prispevek tovrstnega značaja. Tovrstni nazivi se isti pravni ali fizični osebi, organu ali funkcionarju lahko podelijo tudi večkrat.

Način pridobivanja naziva, pravice in dolžnosti so opredeljene s pravilnikom te sekcije in veljavnimi akti. 

15. člen

Naziv podporni član ali donator sekcije za leto ...(ali obdobje) je osebna pravica nosilca, ki jo sme skupaj z znakom sekcije uporabljati pri svojem predstavljanju (vizitka, memorandum, kuverta), če dobi predhodno soglasje generalnega sekretarja na konkretno celostno podobo uporabe naziva z znakom. Grafična dokumentacija s soglasjem se arhivira.

Potrdilo o prispevku podpore sekcije pravni ali fizični osebi
16. člen

Nosilcu tega častnega naziva, katerega prispevek je moč finančno ovrednotiti in se ga izkazuje v poslovnih knjigah, se v skladu s finančnimi predpisi in politiko SZD izstavi tudi ustrezno potrdilo za davčni organ.

Potrdila iz prejšnjega odstavka je pristojen izdati generalnega sekretarja že pred potrditvijo na skupščini. Kolikor skupščina odločitve generalnega sekretarja ne potrdi, se o tem nosilcu izstavi ustrezna nova listina.

Finančno poslovanje
17. člen

Samostojno finančno poslovanje sekcije se uredi z medsebojnim dogovorom med Sekcijo za preventivno medicino SZD in SZD in  se izkazuje v skladu z veljavnim računovodskim standardom za društva.

Poročila o poslovanju pripravi blagajnik sekcije, nato ga sprejme skupščina sekcije. Zatem se izvede uskladitev s predlogom finančnega poročila SZD, kar pripravi in predlaga v potrditev Glavnemu odboru SZD generalni sekretar SZD.

Uskladitev se opravi na temelju statuta in posebnega pravilnika SZD.

III. Poglavje

Strokovni cilji, nameni in naloge
18. člen

Cilji so zlasti:

Ohranjanje vloge in pomena zdravniškega poklica, vloge zdravnikov kot intelektualcev v slovenski in mednarodni družbi ter s tem zagotavljanje največje kakovosti in etike nudenja zdravniških storitev.

Za doseganje ciljev, navedenih v prvem odstavku tega člena, Sekcija razvija zlasti naslednje naloge na področju svojega delovanja:

1. sodeluje pri pripravi pripravi predloga strokovne medicinske doktrine na področju socialne medicine, epidemiologije, medicinske mikrobiologije, zdravstvene ekologije, sanitarne mikrobiologije in kemije, zdravstvene vzgoje, medicine dela, prometa in športa, potovalne medicine, medicine ob naravnih in drugih nesrečah ter vojni, pediatrije, šolske medicine, družinske medicine in zdravstvene inšpekcije pred dokončno uskladitvijo v strokovnih sekcijah, društvih in združenjih SZD v sodelovanju s Katedro za socialno medicino in higieno, Katedro za medicino dela, prometa in športa, Katedro za infekcijske bolezni in epidemiologijo in Katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani;

2. usklajuje, spodbuja in usmerja članstvo k stalnemu strokovnemu izobraževanju in usposabljanju;

3. sodeluje pri pripravi predloga vsebine podiplomskega izobraževanja in usposabljanja ter stalnega strokovnega izobraževanja zdravnikov na področju preventivne medicine v sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Ljubljani, pred uskladitvijo na ravni SZD;

4. spodbuja znanstveno raziskovalno delovanje svojih članov v okviru strokovnih sekcij in združenj SZD;

5. skrbi za načrtno in usklajeno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje članstva na področjupreventivne medicine zlasti s tem, da:

   • organizira ali sodeluje pri izpeljavi podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja na področju preventivne medicine,

   • vodi, organizira ali sodeluje pri izpeljavi stalnega medicinskega izobraževanja in usposabljanja na področju preventivne medicine,

   • sodeluje pri vodenju in usklajevanju koledarja podiplomskega zdravniškega  izobraževanja v Republiki Sloveniji, pred uradno objavo tega koledarja ali njegovega dela v uradnem glasilu SZD Zdravniški vestnik,

   • skrbi za primerno strokovno raven programov podiplomskega izobraževanja ter za zagotavljanje kakovosti programov in strokovni nadzor te kakovosti na področju preventivne medicine,

   • skrbi za primerno strokovno raven posredovanja znanja in spoznanj na področju preventivne medicine v reviji Zdravstveno varstvo,

   • organizira ali sodeluje pri organizaciji strokovnih kongresov, simpozijev, tečajev, razstav in strokovnih sestankov zlasti s področja dejavnosti Inštituta za varovanje zdravja (v nadaljevanju IVZ) in območnih zavodov za zdravstveno varstvo (v nadaljevanju ZZV),

   • sodeluje pri oblikovanju dodiplomskega izobraževanja na področju preventivne medicine,

6. zbira strokovne, statistične in druge podatke, ki so pomembni za razvoj preventivne medicine in so v interesu članstva;

7. sodeluje pri usposabljanju zdravnikov po programu sekundariata;

8. razvija metode in oblike dela na področju dejavnosti IVZ in ZZV, ki so v interesu članstva;

9. sodeluje pri preverjanju učinkovitosti novih zdravil s področja imunoprofilakse, kemoprofilakse in DDD in predlaga njihovo registracijo;

10.  posreduje priporočila za pridobivanje strokovnih in častnih nazivov na področju preventivne medicine;

11. sodeluje pri oblikovanju zdravstvene mreže na področju javnozdravstvene dejavnosti, preventivne medicine, dejavnosti IVZ in ZZV, mikrobiološke diagnostike in drugih;

12. vodi, podpira in omogoča založništvo in izdajanje strokovne in poljudne medicinske       literature v slovenskem jeziku ter tujih jezikih na področju preventivne medicine;

13. sooblikuje kodeks zdravniškega poklica v skladu s Kodeksom medicinske deontologije in usmeritvami Svetovnega zdravniškega društva (World Medical Association) na področju preventivne medicine;

14. prostovoljno in samostojno se povezuje v ustrezne strokovne sekcije na ravni SZD;

15. zaradi izpolnjevanja nalog na področju varovanja zdravja prebivalstva so na ravni sekcije člani samostojno in prostovoljno povezani v stalno strokovno skupino za potovalno medicino in stalno strokovno skupino za imunoprofilakso;

16. v skladu s statutom SZD sodeluje z Zdravniško zbornico Slovenije in drugimi zbornicami, državnimi organi ter drugimi organizacijami in organi, na področju preventivne medicine, ekologije, veterinarske medicine, laboratorijske diagnostike, sociologije, psihologije itd.;

17. sodeluje in se povezuje v mednarodne organizacije;

18. v skladu s statutom SZD sodeluje z zbornicami in sindikati na področju ustreznega vrednotenja dela preventivne medicine in njihovega statusa;

19. omogoča varstvo in pravno zaščito svojim članom;

20. v skladu s statutom SZD sodeluje pri usmerjanju in oblikovanju zdravstvene politike v R Sloveniji aktivno sodeluje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine slovenskih zdravnikov;

21. skrbi za kulturno, stanovsko, socialno in športno udejstvovanje svojih članov;

22. v skladu  z izkazanim delovanjem SZD v javnem interesu in SZD podeljenimi javnimi pooblastili izvršuje taka javna pooblastila skladno z zakonom in aktom o podelitvi;

23. v skladu s statutom SZD se povezuje s sorodnimi domačimi tujimi in mednarodnimi organizacijami kot ustanovni ali pridruženi član ali kot opazovalec.

IV. Poglavje

Organi sekcije
19. člen

Sekcija ima naslednje organe:

• skupščino sekcije

• predsednika sekcije

• upravni odbor

• tajnika sekcije

• nadzorni odbor

• blagajnika sekcije

S posebnim dodatkom k temu aktu skupščina sekcije lahko odloči, da zaradi majhnega števila članov združi posamezne funkcije (skupščina lahko prevzame delo in funkcijo nadzornega odbora, predsednik lahko prevzame delo in funkcijo upravnega odbora, tajnik pa lahko prevzame delo in funkcijo blagajnika).

Sekcija sodeluje v naslednjih organih SZD:

• glavni strokovni svet (preko izvoljenega predstavnika)

• strokovni parlament (s svojim izvoljenim predstavnikom)

Sekcija kandidira svojega člana tudi za naslednje organe SZD:

• predsednika SZD s podpredsednikoma

• generalnega sekretarja z izvršilnim sekretarjem

• sekretariat SZD

• nadzorni odbor

• častno razsodišče

• organe akademije slovenskih zdravnikov

V skladu s statutom SZD imenuje predstavniški, gostovalni ali opazovalni organ pri drugih organizacijah in organih v državi ali tujini.

Skupščina
20. člen

Skupščina je najvišji organ sekcije. Sestavljajo jo vsi člani.

Delo skupščine:

Redna skupščina:

Skupščina se sestaja najmanj 1-krat (enkrat) letno. Vabilo s predlaganim dnevnim redom morajo člani sekcije prejeti najmanj 14 dni pred predlaganim datumom zasedanja skupščine. Če ni posebej določeno, za sprejem posameznega sklepa zadostuje večina vseh navzočih članov sekcije. Skupščina je sklepčna, če je navzočih najmanj pol članov. Če skupščina ni sklepčna ob napovedani uri, se skliče ponovno, lahko tudi za isti dan (z istim vabilom). Če skupščina ob ponovnem sklicu ob napovedani uri ni sklepčna, prične z delom pol ure po napovedani uri začetka po v vabilu predvidenem dnevnem redu. Sklepi so potrjeni z navadno večino glasov prisotnih članov. Vabilo na redno in v tem odstavku omenjeno nadomestno sejo se lahko pošilja hkrati, pri čemer sta lahko obe seji tudi istega dne.

Izredna skupščina:

Izredna skupščina se skliče, kadar to zahteva delovanje sekcije. O sklicu izredne skupščine odloča upravni odbor.

Upravni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino na zahtevo najmanj ene četrtine članov sekcije najkasneje v 45 dneh po dani zahtevi.

Vabilo s predlaganim dnevnim redom, datumom, uro in krajem zasedanja morajo člani prejeti najmanj 14 dni pred predlaganim datumom zasedanja izredne skuščine. Izredna skupščina je sklepčna, če je prisotnih najmanj pol članov. Če ni posebej določeno, za sprejem posameznega sklepa zadostuje večina vseh navzočih članov sekcije.

Dopisna skupščina:

V primeru, da obstajajo tehtni razlogi, se lahko skupščino skliče tudi po dopisni metodi, če se vsem članom hkrati pošlje pisno vabilo z izdelanim predlogom sklepov, glede katerih lahko glasuje samo: za, proti ali vzdržan.

Skupščina na dopisni seji odloča z absolutno večino vseh glasov.

Skupščino veljavno sklicuje:

• upravni odbor ali njegov tajnik,

• štirje člani upravnega odbora ali

• predsednik sekcije.

Skupščina voli:

• predsednika sekcije,

• podpredsednika sekcije,

• upravni odbor,

• tajnika sekcije,

• nadzorni odbor,

• blagajnika sekcije,

• kandidate sekcije za organe SZD.

Skupščina obravnava in sprejema:

• program sekcije,

• spremembe tega akta,

• poročila organov sekcije,

• višino članarine sekcije,

• predloge upravnega odbora,

• kratkoročni in dolgoročni finančni plan sekcije ter interne finančne obveznosti, v skladu z obveznostmi sekcije in v skladu z višino finančnih virov sekcije.

Poročilo za skupščino pisno predlaga v sprejem vodja posameznega organa ali organizacijskega delovnega telesa oziroma tajnik sekcije.

Za posamezne naloge, kjer ni potrebno sodelovanje vseh članov, lahko skupščina organizira ožje odbore.

Zaradi operativnih nalog, lahko skupščina imenuje posebne komisije.

Upravni odbor
21. člen

Upravnemu odboru predseduje predsednik sekcije. V času med dvema zasedanjima skupščine izvršuje njeno funkcijo.

Upravni odbor sestavljajo predsednik sekcije, trije podpredsedniki sekcije (s področij socialne medicine, higiene in epidemiologije), tajnik sekcije, blagajnik in pet neposredno na skupščini izvoljenih članov.

Upravni odbor sklepa veljavno, če so bili na sejo vabljeni vsi njegovi člani in je od njih na seji prisotna najmanj polovica. Sklepi so potrjeni z navadno večino. Če je število glasov pri glasovanju izenačeno, velja glas predsednika sekcije kot odločujoči.

Upravni odbor sklicuje predsednik sekcije. Na zahtevo najmanj ene tretjine članov je predsednik dolžan sklicati upravni odbor v roku 8 dni po prejemu zahtevka za sklic.

Upravni odbor ustanavlja in razrešuje strokovne komisije in strokovne skupine sekcije, v katere se prostovoljno in samostojno ali z izvolitvijo povezujejo člani sekcije.

O sklepih upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik sekcije in zapisnikar. Zapisnik je potrebno predložiti v potrditev na prvi naslednji seji upravnega odbora.

22. člen

Predsednik sekcije je častni in predstavniški organ sekcije. Voli ga skupščina za obdobje 4 let z možnostjo ponovne izvolitve. Po funkciji predseduje tudi upravnemu odboru sekcije.

V okviru njegove funkcije je v primeru neodločenega glasovanja njegov glas odločilen.

Trije podpredsedniki se volijo na enak način kot predsednika, da ga nadomešča eden od podpredsednikov po njunem dogovoru oziroma v primeru odsotnosti predsednika.

Tajnik sekcije
23. člen

Tajnik je organizacijski izvršilni organ sekcije s pravico polnopravnega zastopanja sekcije na temelju statuta in drugih v sekciji veljavnih aktov. Voli ga skupščina za obdobje 4 let z možnostjo ponovne izvolitve.

Tajnik je pooblaščen, da podeli posamezno ali generalno pooblastilo drugi osebi za posamezno operativno vrsto opravil. Kolikor da pooblastilo za nedoločen čas, o tem obvesti upravni odbor in nadzorni odbor.

Blagajnik sekcije
24. člen

Blagajnik je odgovoren za finančno materialno poslovanje sekcije, ki ga vodi v sodelovanju z računovodjo SZD. Blagajnik je pooblaščen za podpisovanje računov. Voli ga skupščina za obdobje 4 let z možnostjo ponovne izvolitve.

Nadzorni odbor
25. člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani z mandatom 4 let in možnostjo ponovne izvolitve. Predsednika nadzornega odbora izvoli neposredno skupščina sekcije. Nadzorni odbor nadzira finančno materialno poslovanje z uporabo ustreznih revizijskih oziroma računovodskih standardov. Nadzorni odbor deluje po posebnem poslovniku.

Razrešitev posameznega funkcionarja
26. člen

Vsak funkcionar sekcije je izvoljen kot fizična oseba.
Funkcionarja razrešuje isti organ, ki ga je izvolil, če so za to utemeljeni razlogi. Kot utemeljen razlog se šteje delovanje v nasprotju z interesi sekcije. Funkcionar se tudi lahko razreši, če za to zaprosi sam.

Razsodišče
27. člen

V vseh sporih, ki nastanejo zaradi odnosov v sekciji ali med posameznimi člani sekcije, odloča razsodišče SZD.
Razsodišče deluje na podlagi in izključno v okviru pobude disciplinskega tožilca.

Sekcija lahko imenuje disciplinskega tožilca ali pa to funkcijo opravi disciplinski tožilec na ravni SZD.

V. Poglavje

Priznanja sekcije
28. člen

Sekcija podeljuje častno članstvo in priznanja za dosežene uspehe in za delo  v sekciji. Praviloma se podeljujejo na skupščini sekcije.
Pogoje za častno članstvo v sekciji in za pridobitev priznanj, njihov namen in ostale podrobnosti urejajo posebni pravilniki v skladu s veljavnimi akti.

VI. Poglavje

Prehodne določbe
29. člen

Ta Statut Sekcije za preventivno medicino SZD začne veljati z dnem sprejetja na sestanku skupščine dne 09.06.1998.

Dominik Komadina                                                      
Predsednik Sekcije

V Ljubljani dne, 09.06.1998