ZAKLJUČKI izbranih tematskih sklopov

NAČINI KOMUNIKACIJE
Moderator: Dejan Verčič
Dejan Verčič, Nada Serjanik Sraka, Tanja Kamin, Špela Polak, Darinka Pek Drapal

Nosilci javnih komunikacijskih kampanj so odgovorni za posledice svojih dejanj/kampanj, s katerimi predvsem ne smejo povzročati škode.
Za vzpostavitev sistema odgovornosti je najprej potrebno vzpostaviti sistem preglednosti, zato predlagamo ustanovitev enotnega registra javnih zdravstvenih komunikacijskih kampanj.
Predlagamo uvedbo formalnega in javnega procesa evaluacije uspešnosti in učinkovitosti kampanj.
Publiciteta ne more biti merilo uspešnosti javnih komunikacijskih kampanj. Neutemeljeno prizadevanje za publiciteto komunikacijsko onesnažuje družbeno okolje in zmanjšuje možnosti uspeha vsake posamezne kampanje.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ZDRAVJE
Moderatorica: Dunja Piškur Kosmač

Stalno preverjanje ozaveščenosti in stališč prebivalstva z dejavniki tveganja za nastanek kroničnih degenerativnih obolenj: informiranje, načrtovano ukrepanje, evalvacija ukrepov in izboljšave.

Večji poudarek pri promociji zdravega načina življenja je potrebno vgraditi v procese vzgoje in izobraževanja in poudarek prenesti na nevladne organizacije, ki praviloma dosežejo večje število ljudi

Glede epidemije azbestnih obolenj je potrebna takojšnja ocena trenutnega stanja, popolna sanacija delovnih mest, preseči moramo ekonomske interese in opredeliti odgovornost za nastalo škodo in posledice

Glede dokazanosti, da imajo lahko antioksidanti, katerih komercialna uporaba je zaradi razširjenosti že zaskrbljujoča, škodljive učinke, moramo porabnike o tem informirati

SRČNO-ŽILNE BOLEZNI IN PREPREČEVANJE
Moderatorica: Branislava Belović

Z zdravim načinom življenja, zgodnjim odkrivanjem dejavnikov tveganja in odpravljanja le-teh ter pravočasnim in učinkovitim zdravljenjem lahko zmanjšamo obolevnost, invalidnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni.

Nordijska hoja kot učinkovita, varna in dostopna oblika telesne aktivnosti prispeva k boljšemu zdravju srca in ožilja.
Potujoča ambulanta kardiomobil predstavlja uspešen način zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja ter druge kronične nenalezljive bolezni.

Zgodnje oživljanje in zgodnja defibrilacija pomembno vplivata na preživetje po srčnem zastoju. Namestitev avtomatičnih defibrilatorjev, ki jih lahko uporabljajo tudi laiki, bo pomagalo rešiti številna življenja. Zato priporočamo postavitev avtomatičnih defibrilatorjev na tista mesta, kjer se zbira večje število ljudi.
Za boljšo kvaliteto življenja bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi je potrebna celostna obravnava. V skrbi za bolnika s srčnim popuščanjem lahko pomembno prispevajo tudi posebej usposobljene medicinske sestre.


KLAMIDIJA
Moderatorica: Irena Klavs

Breme asimptomatskih spolno prenesenih okužb z bakterijo Chlamidia trachomatis med spolno aktivnimi mladimi Slovenci je zelo veliko. Etne stopnje testiranja na klamidijsko okužbo so nizke. Številne okužbe niso prepoznane in tako zamujamo številne priložnosti za ustrezno zdravljenje in preprečevanje možnih hudih posledic z ženske, kot so vnetja v mali medenici, kronične bolečine v trebuhu, neplodnost in zunajmaternične nosečnosti.
Za razliko od številnih razvitih držav, v Sloveniji še ni priporočil za presejanje spolno aktivnih mladih žensk.
Inštitut za varovanje zdravja naj pripravi priporočila za uvedbo presejanja mladih spolno aktivnih žensk v okviru primarnega zdravstvenega varstva in jih leta 2008 predloži Zdravstvenemu svetu. Priporočila naj bodo del širše slovenske strategije varovanja spolnega in rodnega zdravja


EKONOMIKA V ZDRAVSTVU
Moderator: Tit Albreht

Predstavljena je bila devetletna analiza prezgodnje umrljivosti, v kateri je avtorica Janja Šešok prikazala strukturo vzrokov prezgodnje umrljivosti po spolu in starosti. Izpostavila je tudi ekonomske učinke prezgodnje umrljivosti in njeno regionalno porazdelitev oziroma obremenjenost posamezne slovenske zdravstvene regije s prezgodnjo umrljivostjo. Pomembno je, da se je število izgubljenih let življenja zmanjšalo pri obeh spolih, vendar se povprečna starost prezgodaj umrlih v opazovanem obdobju ni spremenila. Pri ugotavljanju razlike med regijami se pokaže, da večina regij, kjer je umrljivost visoka, zaostaja v razvoju. Pri preprečevanju je pomembna tako primarna kot sekundarna preventiva.
Alenka Posega z ZZZS je predstavila referat, ki je predstavil poglede na razmerje med ekonomsko močjo države in zdravjem. Seznanila nas je z definicijami, povezanimi z razvojem družbenih pogledov na zdravje. Osrednji del predstavitve je zajemala statistična analiza povezanosti ekonomske moči in zdravja zasnovane na štirih ključnih elementih. Obstaja pozitivna korelacija med pričakovanim trajanjem življenja in BDP, medtem ko so korelacije med BDP ter umrljivostjo dojenčkov, splošno umrljivostjo in YPLL negativne.

ANTROPOLOGIJA
Moderatorja: Maruška Vidovič, Douglas E. Crews

1) Other than Mendelian conditions and some infectious diseases, most conditions of poor health and disease affecting humankind today are of multifactorial origins, involving genes, environmental, and cultural causes in their etiologies.

2) Biomedical anthropology takes a holistic view of health and illness by examining diseases within causal webs of interacting factors. This approach is useful for examinig disease and illness over the entire life span from prenatal life through growth and development and into reproductive adulthood and old age.

3) Examinations of the multiple causes of disease and illness often are easier in isolated populations because variability in genes, environments, and culture is less and inbreeding often leads to high frequencies of some genetic conditions.

4) Therefore it is important and often more fruitful to examine diseases in isolated settings with fewer outside influences than in wider segments of the population interacting with more individuals and outside factors.

5) In this session, we brought together multiple scientists from many disciplines, genetics, behavioral sciences, epidemiologists, social scientists, biological and biomedical anthropologists, and biostatisticians to examine the human population biology of health and illness over the life span.

6) This was a successful collaboration that helped all participants, and hopefully observers, to contact across multiple interlocking disciplines and explore potentials to develop multifactorial and multi-site research projects for future research.

7) We suggest that anthropological perspectives continue to be incorporated into the practices of Preventive Medicine and Public Health in Slovenia, including those such as the proposed study of senescence, aging and health among elders in the Selska Valley, and that molecular geneticists, epidemiologists, and biomedical anthropologists continue the collaborations established at this session.


USTNO ZDRAVJE
Moderator: Rok Kosem

· bolezni, kot so karies, parodontalna bolezen, bolezni ustne sluznice, rak ustne votline in žrela, poškodbe zobovja in druge bolezni in poškodbe ustne votline so pomemben javno zdravstveni problem;
· ustno zdravje je nujni sestavni del splošnega zdravja in odločilni dejavnik za kakovost življenja;
· najpogostejše bolezni v ustni votlini, predvsem karies in parodontalno bolezen, je mogoče učinkovito preprečevati s kombinacijo dejavnosti na ravni skupnosti, strokovnjakov in posameznika;
· otroci in mladostniki so s stališča ustnega zdravja posebno ogrožena skupina prebivalstva, poleg drugih ogroženih skupin, kot so starostniki, osebe s posebnimi potrebami, revni ipd., zato je pri varovanju ustnega zdravja teh skupin prebivalstva odločilna vloga družbe in države;
· promocija zdravja, vključno z različnimi preventivnimi dejavnostmi, je najučinkovitejša v otroštvu in mladosti;
· na podlagi teh spoznanj je bila s strani številnih chief dental officers Evropske Unije in drugih držav podprta Deklaracija o ustnem zdravju otrok
· organiziran sistem zdravstvenega varstva in zobozdravstvenega varstva ima pomembno vlogo pri doseganju najboljšega možnega ustnega zdravja, še posebno v zobozdravstveni oskrbi otrok in mladostnikov, s tem da poveže dejavnost zobozdravstvene službe s promocijo ustnega zdravja in preprečevanjem bolezni in poškodb ustne votline;
· dobro organiziran sistem zobozdravstvenega varstva otrok in mladostnikov je v skladu z določili Konvencije o otrokovih pravicah, kot tudi s strategijo zagotavljanja kakovostnega zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike, opredeljeno v Programu za otroke in mladino 2006-2016, pripravljenemu s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, kjer je tudi poudarjena potreba po prilagoditvi javne mreže izvajalcev zdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok ter mladostnikov tako, da se bo dostopnost izboljšala;
· normativi za mrežo javne zobozdravstvene službe za otroke in mladostnike do dopolnjenega 19. leta starosti so ustrezno postavljeni v Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (pedontolog oz. specialist za otroško in preventivno zobozdravstvo – na 10.000 otrok in mladostnikov, usposobljeni zobozdravnik za zobozdravstveno varstvo otrok in mladostnikov – na 1.200 otrok in mladostnikov; zdravstveni delavec za zobozdravstveno vzgojno in preventivno dejavnost – na 5.000 otrok in mladostnikov)
· sodobni cilji za ustno zdravje do leta 2020 so postavljeni s strani Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organisation, WHO), Federation Dentaire International (FDI) in International Association for Dental Research (IADR), kot tudi specifični cilji za ustno zdravje za Evropo s strani Regionalnega urada WHO za Evropo (Health 21. The helth for all policy framework for the WHO Europen Region);
· pod pokroviteljstvom Evropske komisije je projektna skupina v sklopu European Global Oral Health Indicators Development Project pripravila izbor pomembnih kazalcev za spremljanje ustnega zdravja (A Selection of Essential Oral Health Indicators), in sicer za spremljanje ustnega zdravja otrok in mladostnikov ter splošne populacije, za spremljanje sistema zobozdravstvenega varstva in za spremljanje kakovosti življenja v povezavi z ustnim zdravjem;
· v postopku sprejemanja je Zakon o evidencah in gradivu na področju zdravja in zdravstvenega varstva;

in naslednjih spoznanj:
· organiziran sistem zobozdravstvenega varstva otrok in mladostnikov s poudarkom na preventivni dejavnosti, je v Sloveniji pripomogel k ugodnemu trendu kazalcev ustnega zdravja otrok in mladostnikov predvsem v 80-ih in 90-ih letih 20. stoletja, kot je to mogoče ocenjevati na podlagi obstoječih podatkov;
· v zadnjem obdobju je prišlo do stagnacije kazalcev ustnega zdravja otrok in mladostnikov;
· zaradi odsotnosti učinkovitega delovanja sistema za zbiranje in obdelavo podatkov o ustnem zdravju za zadnja leta ni zanesljivih podatkov o gibanju kazalcev ustnega zdravja;
· mreža javne zobozdravstvene službe, na področju zobozdravstvenega varstva otrok in mladostnikov predvsem mreža specialistov za otroško in preventivno zobozdravstvo, v nekaterih regijah ni ustrezna in ne omogoča celovitega izvajanja dejavnosti, predvsem dejavnosti iz preventivnega programa;

ugotavljamo, da je potrebno:
· okrepiti oz. vzpostaviti javno zdravstveno obravnavo problemov ustnega zdravja (analiza, cilji, strategije);
· vzpostaviti je potrebno ustrezne zbirke podatkov in gradiv s področja ustnega zdravja in zobozdravstvenega varstva s pomočjo sodobnega informacijskega sistema v skladu z Zakonom o evidencah in gradivu na področju zdravja in zdravstvenega varstva, pri čemer je smiselno ponovno vzpostaviti poročevalski sistem za ugotavljanje kazalcev ustnega zdravja v skladu s priporočili projektne skupine v sklopu European Global Oral Health Indicators Development Project ter spodbujati usmerjene epidemiološke raziskave;
· postaviti nove realne in merljive nacionalne cilje za ustno zdravje in opredeliti aktivnosti za njihovo doseganje;
· posodobiti nacionalni preventivni zobozdravstveni program za otroke in mladostnike in ga opredeliti v nacionalnem programu zdravstvenega varstva Republike Slovenije in drugih predpisih, pri tem pa opredeliti vse potrebne elemente (operativne aktivnosti z opredeljenimi izvajalci, obsegom storitev, zahtevano kakovostjo, alociranimi sredstvi, roki izvedbe, kompetentnim nadzorom in evalvacijo s pomočjo vzpostavitve mreže strokovnih in administrativnih funkcij) ter pri tem izpostaviti vlogo specialistov otroškega in preventivnega zobozdravstva (pedontologov) pri koordinaciji načrtovanja in izvajanja preventivnega programa, predvsem v predporodnem obdobju, pri dojenčkih in majhnih otrocih in pri otrocih in mladostnikih s specifičnimi strokovnimi potrebami, in vlogo drugih zobozdravnikov, usposobljenih za zobozdravstveno varstvo otrok in mladostnikov ter drugih zdravstvenih delavcev;
· ponovno vzpostaviti celovito mrežo zobozdravstvenega varstva za otroke in mladostnike, ki vključuje zobozdravnike v javnih zavodih in zasebne zobozdravnike, še posebno mrežo specialistov za otroško in preventivno zobozdravstvo (pedontologov) in s tem omogočiti harmonizacijo izvajanja preventivnih zobozdravstvenih dejavnosti po regijah in po območjih znotraj regij;
· ohraniti organizacijo zobozdravstvenega varstva v šolah in s tem ohraniti koncept približevanja zobozdravstvene dejavnosti otrokom in mladostnikom;
· ohraniti in nadgraditi shemo dodiplomskega pouka na področju otroškega in preventivnega zobozdravstva z vključitvijo preventivnih vsebin v celoten potek pouka, vključno z zaključnim letnikom, ko se bodoči zobozdravnik pripravlja na vstop v sistem zobozdravstvenega varstva, ki mora temeljiti na preventivi, kot tudi shemo podiplomskega izobraževanja na področju otroškega in preventivnega zobozdravstva (podiplomski tečaj iz otroškega in preventivnega zobozdravstva, specialistično izobraževanje);
· tudi za druge populacijske skupine (odrasle, starostnike, revne ipd.) pripraviti vsaj minimalne programe ustnega zdravja;
· zagotoviti tudi druge javno zdravstvene ukrepe v skrbi za ustno in splošno zdravje s poudarkom na ustvarjanju pogojev za zdrav način življenja, pri čemer ima velik pomen medsektorsko sodelovanje.


PREHRANA IN OTROCI
Moderator : Dražigost Pokorn

Zaužita optimalna količina hranil je pri otroku ključ za njegovo optimalno rast in razvoj ter tudi najboljša popotnica za nadaljevanje zdravega življenjskega sloga v kasnejšem obdobju življenja. Poleg esencialnih hranil in fitikemikalij imajo preventiven in funkcionalen vpliv na zdravje otrok tudi makrohranila.
Prehran az nizko energijsko gostoto in večjim deležem beljakovin (vsaj 15% dnevnih energijskih potreb) na račun ogljikovih hidratov, bi lahko bila dobra varovalna funkcionalna prehrana, čeprav še ne vemo zagotovo, če je večja količina beljakovin tudi dovolj varna za splošno zdravje ljudi.
Rezultati raziskave v 15 slovenskih vrtcih ugotavljajo, da so makrohranila v celodnevni prehrani otrok v skladu s slovenskimi prehranskimi priporočili, oziroma zaužita količina beljakovin, izražena v gramih na kilogram telesne teže, celo preseže trikratno vrednost RDA (WHO) za predšolske otroke. Rezultati kažejo na nujnost uvedbe ukrepov, ki bodo izboljšali pogoje za kakovostno in redno zajtrkovanje srednješolcev. Pri zagotavljanju ustrezne prehrane srednješolcev bi se morale srednje šole zgledovati predvsem po izkušnjah, ki jih imajo na tem področju osnovne šole ter po izkušnjah iz tujine.
Kljub postavljenim zdravim normativom in jedilnikom oziroma že izdelanih smernicah zdravega prehranjevanja otrok, lahko ugotovimo še vedno slabe jedilnike, predvsem v šolah vzhodne regije v Sloveniji.
Šolski in zdravstveni sektor bi morala vzpostaviti ustrezen, reden nadzor nad kakovostjo hrane.


OKOLJE IN ZDRAVJE OTROK
Moderatorja: Philippe Pirard, Pia Vračko

Raziskava o poznavanju tveganja zaradi ozona in prašnih delcev pri otrocih v Kopru je pokazala, da se starši zavedajo onesnaženja in učinkov na zdravje otrok, ne znajo pa učinkovito zaščititi svojih otrok. Z izobraževanjem in lokalnimi informacijskimi akcijami bi lahko izboljšali zaščito otrok s preprostimi spremembami nekaterih navad (prezračevanje v jutranjih urah; sprehod z otrokom v dopoldanskem času); vendar aktualni način življenja ne omogoča mnogo fleksibilnosti za prilagoditve.

Analiza incidence otroških levkemij v Sloveniji v obdobju 1994-2003 ne kaže trenda naraščanja, kar velja za večino zahodnoevropskih držav. Vzrok levkemij pri otrocih je največkrat neznan. Da bi lahko raziskali etiologijo bolezni, bi bilo potrebno zbirati specifične informacije o bolnikih (izpostavljenost staršev infektivnim in okoljskim dejavnikom pred in med nosečnostjo, poklic staršev, naslov prebivališča), in sicer v sistemu registra ali pa kot specifične študije primerov s kontrolami.

Tobačni dim v okolju pri otrocih povzroča infekcije zgornjih dihal, astmo in sindrom nenadne smrti dojenčka. Ta dejstva močno podpirajo implementacijo novega kadilskega zakona o omejitvi kajenja na javnih mestih. Dodatna dejavnost pa bo potrebna za zmanjšanje izpostavljenosti otrok tobačnemu dimu doma zaradi kajenja staršev.

Radon v vrednostih, izmerjenih v kleteh javnih zgradb in šol v Sloveniji, dokazano povzroča pljučni rak. Nekatere raziskave potrjujejo tudi povezavo med izpostavljenostjo radonu in levkemijami. V Sloveniji se redno izvaja merjenje vrednosti radona v šolah. Da bi lahko ocenili vpliv radona šolah na zdravje, se na podlagi teh meritev načrtuje izvedba ocene izpostavljenosti in ocene tveganja.

Predstavljena je bila raziskava o stresu med 101 študenti. Analiza rezultatov je omogočila identifikacijo glavnih determinant stresa pri študentih. Skrbi povezane s študijem in izpiti največ prispevajo k stresu med študenti.

Monitoring količine pelodov v zraku v zadnjih desetih letih ne kaže trendov naraščanja ali upada. Monitoring pelodov se mora nadaljevati tudi v prihodnje, kajti klimatske spremembe naj bi vplivale na sestavo in obdobja izpostavljenosti alergenim pelodom v Sloveniji.

KEMIJSKA VARNOST
Moderatorica: Marta Ciraj

Priporočila v zvezi z nano delci:
Razviti je potrebno navodila za varno uporabo in rokovanje z nanomateriali
Uporabljati metode za zaščito zdravja in okolja (osebna zaščita, filtri, digestoriji, itd.)
Označevati nanomateriale kot potencialno tvegane, dokler ni dovolj podatkov (brez prisile, na osnovi ozaveščenosti)
Popis potencialno najbolj kritičnih nanomaterialov in njihove uporabe
Popis proizvajalcev nanomaterialov in količin
Ugotoviti mejo varnosti za potencialno nevarne nanodelce
Postaviti pravila za označevanje nanomaterialov
Na novo premisliti zahteve za “Material Safety Data Sheets” (MSDS)
Opraviti analizo nanomaterialov iz vidika življenjskega ciklusa
Nakup opreme za detektiranje nano delcev
Izdelava navodil za izogibanje nanodelcem ( na primer izogibanje ognjemetom, uporabi pirotehničnih sredstev, kjer nastajajo velike količine nanodelcev)
Premisleki o pripravi predpisov za zmanjševanje emisije (kontrolirana emisija izpušnih plinov diezelskih motorjev – primer Nemčije, ki je uvedla obvezno uporabo lovilcev nano delcev pri diezelskih motorjih
Ozaveščanje o uporabi nano srebra (na primer kot biocida v pralnih strojih Samsung)
Uvedba svetovalcev za industrijo (proizvodnja, prodaja) na področju uvajanja izdelkov, ki vsebujejo nanodelce
Problematika nanodelcev se predstavi na seji Medresorske komisije za kemijsko varnost, kamor se kot predavateljico povabi dr.Majo Remškar

Priporočila v zvezi s predmeti splošne rabe:
Pristojni organi naj podprejo razvoj analitskih metod za ugotavljanje kemikalij v predmetih splošne rabe

Opozorilo v zvezi z oksidacisjkimi metodami, ki se uporabljajo za odstranjevanje pesticidnih ostankov v odpadnih vodah:
Predavateljica dr.Mojca Bavcon Kralj opozarja na možnost nastanka bolj toksičnih kemikalij v procesu razkroja (na primeru oksidacijske razgradnje klorpirifosa). Sklep formulira avtorica sama.


CEPLJENJE
Moderatorica: Alenka Kraigher

Oslovski kašelj
Epidemiološke značilnosti pojavljanja oslovskega kašlja se spreminjajo.V zadnjih letih je starostno specifična incidenca oslovskega kašlja v Sloveniji zelo porasla. Največ primerov se pojavlja v starostnem obdobju med 7. in 14 letom starosti, ko popusti učinek osnovnega cepljenja proti oslovskemu kašlju. Potrebna je takojšnja preučitev uvedbe poživitvenega odmerka cepiva proti oslovskemu kašlju pri šolskih otrocih. Starostno skupino otrok, ki bodo prejeli poživitveni odmerek, se določi v skladu z možnostmi logistike in pričakovanjem največjega učinka.

Odklanjanje cepljenja proti gripi pri zdravstvenih delavcih
Zdravstveni delavci, ki se ne cepijo proti gripi, v večjem deležu cepljenje v celoti odklanjajo, ali se ne cepijo na podlagi osebnih prepričanj oz. mnenj.Ob tem se jih proti gripi večina ni še nikoli cepila, ob (drugih) prejšnjih cepljenjih pa jih več kot 90% ni imela ali ne ve za stranske pojave.
Ker zdravstveni delavci pomembno prispevajo k odločanju prebivalstva za ali proti cepljenju proti gripi, je stalno izobraževanje zdravstvenih delavcev in spodbujanje k cepljenju proti gripi izjemnega pomena.
V petdnevnem obdobju spremljanja zdravstvenega stanja je kar 23,7% necepljenih zdravstvenih delavcev zabeležilo znake/simptome, ki se pojavljajo tudi v časovni povezavi s cepljenjem.
Zdravstveni delavci v primeru znakov okužbe zgornjih dihal z delom prenehajo le v manjšem deležu.
V primeru, da ob neposrednem delu z bolniki ne uporabljajo zaščitnih sredstev, lahko predstavljajo izvor bolnišnične okužbe.

Read More…