Pravočasno cepljenje - večletna zaščita

 

V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem lyme boreliozo in klopni meningoencefalitis, proti kateremu je na voljo cepivo. Povzročitelj bolezni se lahko preko različnih razvojnih stopenj klopa prenese na človeka ali žival. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih, mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je klopov veliko, v višjih legah jih je manj, vendar so jih ponekod našli celo do nadmorske višine 1800 metrov.
Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Kroženje virusa klopnega meningoencefalitisa v naravi je prikazano na shemi.

RAZŠIRJENOST VIRUSA KLOPNEGA MENINGOENCEFALITISA

V Evropi je znanih več naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijio in Hrvaško.
V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske, Koroške in Štajerske, nekoliko manj pa na notranjskem, kočevskem in novomeškem območju. Ni vsak klop prenašalec virusa, vendar pa je lahko delež okuženih klopov na nekaterih območjih relativno velik.
V zadnjem času opažamo okužbe tudi na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena. Zato ni mogoče točno začrtati okuženega območja niti omejiti cepljenja le na ta območja.

AKTIVNOST KLOPOV

Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in v površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.
Aktivnost klopov in njihovih razvojih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad ojačita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi lahko traja že od februarja pa vse do novembra.

KAKO PRIDE PO VBODU DO OKUŽBE

Ko dobimo klopa, ta poišče primerno mesto, kjer se pritrdi na kožo, tako da porine svoj rilec globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) bakterijo Borrelio burgdoferi, med sesanjem krvi vbrizga s slino povzročitelja v kožo gostitelja. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka brez bolezenskih znamenj - asimptomatsko.

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganskih ovojnic in centralnega živčnega sistema. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži.
Prva faza bolezni se začne približno 7 -14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol...). Pri večini bolnikov sledi po prostem intervalu (en dan do tri tedne) druga faza bolezni z povišano telesno temperaturo, močnim glavobolom in lahko celo z nezavestjo. Bolezen lahko zapušča trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je redko smrtna bolezen (pri 1-2% odraslih bolnikov). 

ALI JE ČLOVEK ZARADI POGOSTIH VBODOV KLOPOV ZAŠČITEN

Le osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščite pred boleznijo. To so osebe, ki so bolezen prebolele ali pa je potekala okužba brez vidnih bolezenskih znakov, kar se lahko ugotovi s krvno preiskavo. 

PREPREČEVANJE VBODA KLOPA IN ODSTRANITEV KLOPA

Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zaščitimo z oblačili, tako da je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, pokrivalo). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih lahko opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo. Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej odstranimo.
Klopa, ki je pritrjen na kožo, previdno odstranimo s pomočjo pincete, s katero klopa primemo čim bližje koži. Nato ga odločno potegnemo iz kože, kožo pa umijemo z milom in toplo vodo. Klopa ne zmečkamo, temveč ga odvržemo v koš za gospodinjske odpadke. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo mazil, krem, lakov za nohte, petroleja ali česar koli drugega. Čim hitreje klopa opazimo in pravilno odstranimo, manjša je možnost okužbe.

CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU

Najučinkovitejši način zaščite pred boleznijo je cepljenje. Cepljenje je varno in učinkovito. S cepljenjem je priporočljivo začeti še v hladnih zimskih mesecih, da nastane zadostna zaščita do takrat, ko klopi postanejo aktivni. Osnovno cepljenje sestoji iz treh odmerkov cepiva. Nato so za vzdrževanje zaščite potrebni poživitveni odmerki. 

ZA KOGA JE CEPLJENJE OBVEZNO IN KOMU GA PRIPOROČAMO

V Sloveniji se že vrsto let izvaja obvezno cepljenje vseh oseb, ki so pri svojem delu ali terenskih vajah izpostavljene možnosti okužbe (gozdarji, lovci,...). Za osebe, ki bivajo na okuženih območjih ali pa nameravajo na teh območjih bivati krajši čas (počitnice, izleti v naravo), pa je cepljenje zelo priporočljivo.
Plačnik cepljenja za obvezno cepljenje je delodajalec ali Zavod za zdravstveno zavarovanje. Vsi, ki se cepijo na lastno željo, pa so samoplačniki.
Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepijo vse osebe starejše od 1 leta. Ob cepljenju se redko pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina ali bolečina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Proti klopnemu meningoencefalitisu se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine.

KJE POTEKA CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU

Cepljenje lahko opravite v zdravstvenih domovih, pri zasebnih zdravnikih in na območnih zavodih za zdravstveno varstvo.
 

LYME BORELIOZA

Lyme borlioza je druga pomembna bolezen, ki jo prenašajo klopi. Za razliko od klopnega meningoencefalitisa cepiva proti boreliozi zaenkrat ni na voljo. Bolezen se zdravi z antibiotiki. Razširjenost borelioze ni omejena na znane okužene predele klopnega meningoencefalitisa, ampak so s povzročiteljem te bolezni okuženi klopi po vsej Sloveniji.

Mesto vboda klopa opazujemo še nekaj tednov po odstranitvi klopa. Če opazimo rdečino, ki se širi navzven ter postaja v sredini svetla (oblika kolobarja), se čimprej posvetujmo s svojim zdravnikom, ki bo predpisal ustrezno antibiotično zdravljenje, to bo v večini primerov preprečilo nadaljnji potek bolezni.

KAKO BOLEZEN UGOTOVIMO

Bolezen ugotovimo na podlagi tipičnih kožnih sprememb in (ali) s pregledom krvi.
Pomembno je, da bolezen ugotovimo v začetni fazi, ko je zdravljenje še zelo učinkovito. 

BOLEZENSKA SLIKA BORELIOZE

Običajno bolezen poteka v treh obdobjih. Začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda po treh do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi. Značilno pri tem je, da rdečina v sredini zbledi. Običajno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine tudi brez zdravljenja.
V drugem in tretjem obdobju bolezni (ki lahko nastopita tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov - kože, živčevja, sklepov, mišic, lahko tudi oči in srca.
 
 
 
 

Več o klopnem meningoencefalitisu (KME), cepljenju proti KME ter klopih.

Razširjenost virusa ter nihanje števila prijav okužbe tekom leta (1993 - 2006).